Sikologi: Difference between revisions

m
bannumer sahigi
m (bannumer sahigi)
m (bannumer sahigi)
 
(One intermediate revision by the same user not shown)
Line 28:
Sikologiyen teori cel na xidu na xomin konduta or motif hu te oko da. Fol sesu teori, te fale [[lefeloga]]. Xafe to, te jaribi or toncudu data cel na establi kama sesu lefeloga sen sahi kam mal.
 
Ban tipo fe jaribi no beizin na befale koski to ger pasa godomo lungo watu, kima godo pesa, risko rensu sehaya, or sen ''etika''kal. Pia hay alo metode hu sikologiyen syensili estudi siko ji konduta, ji jaribi sesu teori. Sikologiyen ible intizar ki ban okurxey okur nenyon exli aksyon; te ible reserci motif intre estayne grupo fe insan in naturali jowey; or te ible jaribi hewan (hu da ible sen maxmo jandanjandanmo ji maxmo ''etika''pulpulmo estudiible).
 
Kom alo domeni fe syensi, bon sikologili teori abil na bejenmin mal fol na xwexi neo informe. Kom he ban naturali syensi, sikologiyen nilwatu sen totalyakin kama sesu teori sen sahi. Eger teori abil na bejenmin mal, mas jaribi no jenmin ki to sen mal, ki teori sen sahi sen maxmo ible.
 
Sikologiyen yongu multi tul in sesu ergo. Sikologiyen yongu enketa cel na swal tas insan ku ete ganjon ji fikir keto. Ete ible yongu espesyal tora cel na oko moge ji dento hu to fale da. Sikologiyen yongu komputatora cel na toncudu data denwatu hu ete meter maner hu insan konduta fe ruaksyon fe imaje, lexi, simbolo, or alo etimulaestimula. Sikologiyen yongu [[estatisti]] cel na sahay na analisi data hu ete cudu da of jaribi.
 
=== Simbololi ji folijenli metode ===
No moykwanti sikologi sen syensili sikologi. [[Sikoharkali sikologi]] ji [[amikujeli sikologi]] xidu na tafasir roya cel na aham [[ixikal siko]]. Oto sen maxmo lama motodemetode fal ''Carl Jung''. Te le beinteresa na ewreka metode cel na meter sifalari.
 
[[Insanismoli sikologi]] ji [[sonzayli sikologi]] imanu ki na aham personli mena sen maxmo muhim kom na ewreka kosa ji efeto de mentali proceso ji konduta.